|
|
HLADILNE TEKOČINE
Hladilna tekočina v napravi je vitalnega
pomena za sistem hlajenja.
Hladilna tekočina vre v nizkotlačni komori (pri nizki temperaturi)
in kondenzira v visokotlačni posodi.
Naj naštejemo samo nekaj pojmov, na osnovi katerih ocenimo
in izberemo hladilno tekočino:
- energijski učinek
- okoljska presoja – kratko in dolgoročni
učinki
na okolje
- zmožnost termične
izmenjave
- specifičen
doprinos po kg hladilne tekočine
- lahko izsledljiva uhajanja in enostavno
vzdrževanje
- kompatibilnost z materiali, uporabljenimi za
izgradnjo naprave
- dosegljivost in cena
amoniak
Amoniak je
naravna tekočina, ki se jo uporablja za hladilne naprave že
od samih začetkov (Carré, 1859), ki pa še vedno
predstavlja precejšnje prednosti v primerjavi z ostalimi tekočinami.
Koeficient učinkovitosti je višji, tudi specifičen
doprinos je zelo visok, kar pripomore k zmanjšanju dimenzij
naprave.
Toplotni izmenjalniki so manjši, kar je posledica učinkovitejše
termične izmenjave amoniaka.
Cena amoniaka predstavlja le del cene fluorogljikovodikov.
Četudi je amoniak uvrščen med strupene pline, ne
povzroča nikakršne škode okolju in ozonski plasti,
temveč prispeva k zmanjševanju globalnega segrevanja neposredno,
ker ni toplogredni plin, posredno pa z manjšo energijsko porabo. Če
se amoniak sprosti v okolje, se naravno vrne v dušikov krog.
Oster amoniakov vonj je faktor, ki prispeva k večji varnosti,
saj je prag vohalne percepcije približno 0.0005%, prag
znosnosti pa 0,0050% medtem ko nastopi zastrupitev
pri več kot 0,0500%. Če se ugotovi puščanje
plina, je ta takoj zaznaven.
Predstavljajmo vam primerjalno tabelo cevovodov
ob enaki preneseni hladilni moči. Cevovodi z amoniakom ali ogljikovim
dioksidom so najlažji in
zahtevajo manj termične izolacije.
CO2 v industrijskih hladilnih napravah
CO2 je lahko
dober izbor kot hladilna tekočina.
Pomembna lastnost CO2 je, da je med delovanjem v stanju visokega
pritiska.
Ta lastnost predstavlja na eni strani potrebo po robustnejših
strukturah in napravah, po drugi strani pa zmanjšanje dimenzij
cevovodov, zahvaljujoč se višji gostoti plina.
Z ekološkega vidika, v slučaju izgube ali naključnega
uhajanja, CO2 ne škoduje ozonu (O3). Učinki ogljikovega
dioksida pri ustvarjanju tople grede niso nevtralni kot velja to za
amoniak, so pa zagotovo zanemarljivi v primerjavi z ostalimi fluorogljikovodikovimi
hladilnimi tekočinami.
Poleg tega CO2 ni strupen.
Z ekonomskega vidika predstavlja cena CO2 1/10 cene amoniaka in 1/100
cene freona.
Vrnite se na ''Podjetje''
|